Proteus

Bela človeška ribica (Proteus anguinus anguinus)

Opis

:

Repata dvoživka (Amphibia, Urodela, Proteidae), edini evropski vretenčar, prilagojen na jamsko okolje. Koža je brez temnega pigmenta (rahlo opazen le pri ličinkah), ki se na svetlobi lahko ponovno razvije, rahlo rožnata zaradi presevanja krvi, včasih rumenkasta zaradi vitamina B2. Podobno je z očmi, ki so delno razvite le pri ličinkah, pozneje pa zakrnijo in jih preraste koža.
Voh in okus, posebej pa sluh, so dobro razviti; dobro zaznava okolico tudi z drugimi čutili, ki jih sestavljajo elektroreceptorji (spremembe električnega in magnetnega polja). Na svetlobo je občutljivo vse telo. Diha z zunanjimi škrgami in s kožo; preprosta pljuča so manj pomembna. Od strani sploščen rep, ki ga obroblja kožna plavut, je prilagojen plavanju. Dva para kratkih nog, ki sta daleč narazen, s po tremi prstki na sprednjem in po dvema na zadnjem paru, le pomagata pri gibanju. Spolno zrelost doseže pri 14 letih, čeprav vse življenje ohrani obliko ličinke (absolutna neotenija).
Zraste 25 do 30 cm (redko več) in je tako največja jamska žival na svetu. Samec in samica se na zunaj le malo razlikujeta.

Življenjski prostor in zemljepisna razširjenost

Podzemeljske vode dinarskega krasa; črno podvrsto so doslej našli samo v Beli krajini (Slovenija).
Hrana: Plenilec; različne manjše vodne živali. Več let lahko preživi brez hrane.
Razmnoževanje: Po ugotovitvah v laboratorijih leže jajca (do 70; premer 12 mm); razvoj zarodka traja 4 mesece, odvisno od temperature vode. Živorodnost (ovoviviparnost) je vprašljiva, morda le izjemoma; opisana v nekaj primerih.

Razmnoževanje človeške ribice (odlomek iz dokumentarnega filma “The Human fish or European cave salamander”, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2000)

Življenjska doba

Neznana, v jamskih laboratorijih do 100 let.
Sorodstvo: Rod Necturus (vzhodni del Severne Amerike); med recentnimi evropskimi dvoživkami nima sorodnika.
Izvor: Nepojasnjen; relikt terciarne favne, ki je preživel ledene dobe.
Ogroženost: Ranljiva vrsta (črna podvrsta tudi izjemno redka). V Sloveniji je zavarovana od leta 1951.

Črna človeška ribica

(preberi)

Black Proteus

Črna človeška ribica (Proteus anguinus parkelj)

Proteus anguinus parkelj (photo: G. Aljančič).

Nenavadno populacijo človeške ribice, ki živi v enem samem jamskem sistemu v Beli krajini na jugovzhodu Slovenije (<30 km²), so na veliko presenečenje odkrili šele l. 1986 (Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU). Čeprav so dosedanje genetske raziskave pokazale tesno sorodnost s sosednjimi belimi populacijami, pa se že na prvi pogled od njih močno ločijo. Najbolj je opazna temno obarvana koža ter bolje razvite oči, tudi pri odraslih osebkih. Črne človeške ribice so tudi po številu izjemno redke, za vedno jih lahko izbriše že lokalno onesnaženje.

Od l. 2002 jih preučujemo v Jamskem laboratoriju Tular.

glej tudi Media:

Črna človeška ribica. M. Recek et al., O živalih in ljudeh, RTV Slovenia/ TV Maribor, May 4, 2013 (oglejte si od 7:10)